Marsikdo dandanes si ne zna več predstavljati življenja brez parfuma. Ta omamna vonjava, ki prebudi čutnice in požene kri po žilah, je za marsikoga nujen vsakodnevni dodatek, nekateri pa se je poslužijo le ob izbranih priložnostih. Pa ste se kdaj vprašali, kdo se je spomnil, da bi se lahko vonj rastlin utekočinil, zaprl v stekleničko ter začel uporabljati kot dišava?

Beseda parfum izvira iz latinske besede »per fumum«, ki pomeni »skozi dim«. A izvor
samega parfuma sega še dlje v zgodovino, natančneje v čas starih civilizacij v Mezopotamiji ter Egiptu. V Egiptu so takrat parfume uporabljali kot del verskih obredov, s katerimi so častili svoje bogove. Kasneje pa so te omamne dišave prenesli tudi v svoje spalnice, kjer so jih uporabili v pripravah na ljubljenje. Očitno so že stari Egipčani vedeli, da parfumi in razna druga eterična olja rastlin prebudijo naša čutila ter vplivajo na človekovo zdravje in počutje, kar se izkorišča danes v aromaterapiji.

Prvi znani ženski, ki sta parfum začeli uporabljati tudi v vsakdanjem življenju, sta Egipčanki
Nefreteta ter Kleopatra. Slednji naj bi podlegla velika rimska osvajalca Julij Cezar ter Mark
Antonij, ki se nista mogla upreti omamnim dišavam te egipčanske kraljice.

A v časih starih Egipčanov parfumov še niso poznali v tekoči obliki, kot jih poznamo danes.
Takrat so različne dele rastlin zmleli ter jih namakali v oljih, iz katerih so nato naredili mazila, ki so jih večkrat na dan vtrli v svojo kožo. Parfum v obliki tekočine so odkrili šele Grki. Njim je to dišavo prinesel Aleksander Veliki, ki je s svojimi vojaškimi pohodi po Bližnjem ter Daljnem Vzhodu premešal kulturo ter na evropsko celino prinesel mnoge inovacije z Vzhoda. Od Grkov so parfum nato prevzeli Rimljani, ki so ga uporabljali predvsem v svojih kopališčih. A Rimljani so šli še korak naprej in so za razliko od Grkov ter Egipčanov s parfumom dišavili celo svoje živali ter predmete.

Po padcu starega Rima je v Evropi sledilo temačno obdobje, kjer je uporaba parfuma skoraj izginila. Takrat so Evropi vladale horde barbarov, ki niso poznale dišav ter parfumov. Vse to je trajalo do 12. stoletja, ko so se začele odpirati trgovske poti z Daljnim Vzhodom, ki so Evropi omogočile ponovno spoznavanje s parfumom. Dišave ter začimbe z Vzhoda so se pričele stekati v Evropo in parfum je ponovno postal del vsakdana za ljudi, ki so si ga lahko privoščili.

Prva uradna ter komercialna oblika parfuma pa se je v Evropi pojavila okoli 16. stoletja, ki sta jo izdelala Catharina de’Medici ter Rene le Floretin. Celoten postopek izdelave je bil velika skrivnost in nihče ni vedel, kako se ta dišava pridobiva. Kot že omenjeno, je takrat parfum bil dišava samo za ljudi, ki so si ga lahko privoščili. Parfumitakrat so bili veliko dražji, kot pa so danes in privoščilo si jih je lahko samo plemstvo. Navadni kmetje oziroma plebejci so o teh dišavah lahko samo sanjali. Tako so evropske države začele spoznavati parfum ter začele načrtno gojiti rastline, iz katerih je bilo mogoče izolirati dišave ter jih utekočiniti.

Prava era parfuma pa je postalo 19. stoletje, ko so kemiki ugotovili, da je dišave mogoče tudi sintetizirati. To je omogočilo napredno znanje organske kemije, ki je pripeljalo do umetnih oziroma sinteznih parfumov. Nič več ni bilo potrebno gojiti ogromnih polj aromatičnih rastlin, iz katerih je bilo nato s kompliciranimi postopki potrebno ekstrahirati dišavo. Dišave so začele nastajati kar v epruvetah, kar je povečalo proizvodnjo parfumov ter posledično znižalo njihovo ceno. Tako so s časom parfumi postali dostopni tudi navadnim ljudem, ki niso imeli dovolj denarja, da bi ga zapravili za parfume, ki so bili včasih pregrešno dragi. Različne družbe so tako začele razvijati svoje parfume in s časom se je med njimi razvilo pravo tekmovanje, ki je privedlo do veliko novosti na področju izdelave parfumov. Danes vemo, da imamo na tržišču ogromno parfumov, ki zadovoljijo še tako zahtevnega uporabnika. A marsikdo se mogoče ne zaveda, da je pot za takšen razvoj trajala kar nekaj tisoč let.